Sedmica rdečega klobuka
Red Hat Linux 7

Roman Maurer

Tisti, ki se še spomnimo Red Hat Linuxa različic 5.0 in 6.0, smo kar malce s strahom pričakovali izid 7.0. Prvoomenjeni različici sta skupaj z ničlo za decimalko prinesli tudi kup hroščev, ki so jih zakrpali vsakič v dveh korakih; zadnja od njih je bila spodobna 6.2. Morda so se zato tržniki pri največjem distributerju GNU/Linuxa odločili, da ničlo v imenu kar črtajo. Če pa že uradno ime distribucije po novem vsebuje število vrste int, je morda čas zrel tudi za intelektualno storitev - Red Hat Network.

Red Hat 7, kakor je sistemu torej ime, po novem prihaja na dveh ploščah; na prvi so v glavnem programi, na drugi pa dokumentacija in izvorna koda, a tudi kup strežniških programov, tako da v resnem sistemu, za razliko od RH 6.2, brez druge plošče ne bo šlo. Izbiramo lahko med povsem grafično ali povsem znakovno namestitvijo.

Slovenske tipkovnice med namestitvijo seveda že spet ne najdemo, česar pa tokrat res ne moremo spregledati, saj je po namestitvi priložena grafičnemu strežniku XFree 4.0.1. Moti tudi to, da takoj po izboru slovenščine namestitveni program preklopi v neproporcionalno pisavo, zaradi česar nekateri dolgi napisi padejo prek roba zaslona. Red Hat je imel pred izdajo tudi sicer težave z avtomatiko, ki je zabrisala mejo med napol in povsem prevedenimi sporočili, zaradi česar so mnoga postala neuporabna. Slovenščina tudi ni podprta v črkovalniku aspell, ki je zamenjal stari ispell.

Namestitev (ali celo nadgradnja) poteka sicer gladko in logično, brez odvečnih vprašanj, a velikih sprememb od prejšnje različice tako ali tako ni. Izboljšan je program za razdelitev diska Disk Druid, ki deluje tudi v sistemih z dvojnim zagonom (denimo Linux in Windows 98), in prepoznavanje zvočne kartice, še vedno pa ni podprta samodejna namestitev s sobivanjem Windows 2000. Namestitveni program in sistem po novem poznata tudi naprave USB.

Novosti v delovanju

Sistem deluje, če ga s pisavami in šumniki ne mučimo preveč. Po zagonu oken XFree 4.0.1 z znatno boljšo podporo za pospeševalnike 3D se privzeto zažene namizje Gnome 1.2, če se med namestitvijo nismo izrecno odločili za KDE. Namizje Gnome odlikuje prilagodljivi okenski upravljalnik Sawfish, delno pa je prevedeno tudi v slovenščino. A kaj, ko namesto naših znakov na namizju vidimo male črkice, preglednica gnumeric se z našimi pisavami enostavno noče zagnati, Gimp 1.1.25 pa prijavi pisave (celo angleške), ki jih potem ne zna prikazati. Morda pa so to porodni krči XFree 4, ki sicer deluje dokaj zanesljivo.

Program kpackage omogoča enostavno upravljanje paketov RPM v namizju KDE.	V nadzornem centru Gnome lahko Sawfish prilagodimo svojim željam. Razpored tipk izberemo v drugem programu.	XFree 4.0.1 podpira tudi slovensko tipkovnico.

Namizje KDE 1.1.2, ki se v Evropi bolj uporablja in je priloženo RH7, je skoraj povsem prevedeno v slovenščino, četudi obstajajo že boljši in novejši prevodi, ki pa jih pri Red Hatu niso utegnili vključiti. Poizkus zagona iskalnika programov je zrušil pult, iskalnika pa ni zagnal, česar v RH 6.2 seveda ni počel. Za pogumne je na drugi plošči tudi KDE 1.93, preizkusna različica KDE 2.0, a namestitev svetujemo le tistim, ki bi radi pomagali razvijalcem ali prevajalcem. Zaradi nekaterih hroščev v knjižnici Qt, ki ni bila združljiva s C-jevsko knjižnico glibc 2.2 poleg RH7, in zaradi hrošča v prevajalniku za C gcc 2.96 (pobrali so ga kar razvijalcem pred nosom, čeprav še ni dokončan), se razvojna različica KDE 2.0 v določenem času ni prevedla, prevedena pa je iz drugih vzrokov imela druge hrošče. Nova različica KDE bo dostopna tudi v obliki RPM in imela bo manj hroščev, pomagajo pa jo razvijati tudi v nemški podružnici Red Hat.

Nova je podpora za varno spletno občevanje OpenSSL s 128-bitnimi ključi, ki ga podpirata tudi imenik LDAP in Netscape 4.75. Varnost so precej izboljšali tudi s tem, da so telnet nadomestili z OpenSSH, česar prej zaradi patenta RSA v ZDA niso smeli. V internet naj bi se z modemom priključili z orodjem za dodajanje povezave, ki pa ne ve, da je treba v Sloveniji klicati ATX3, tega pa ročno nikjer nismo znali vpisati. Pomagali smo si s kppp. Po novem zbirko podatkov PostgreSQL spremlja tudi konkurenčna zbirka MySQL. Module lahko vključujemo v jedro z grafičnim orodjem kconfig, požarni zid pa nastavimo tudi v oknih X. Sicer pa je sedma različica pripravljena na jedro 2.4 in ga predpremierno tudi vključuje, če ga sami namestimo z druge plošče.

Naročnina

Z različico 7 začenja Red Hat tržiti storitev, imenovano Red Hat Network (RHN). Plačniki naročnine ali kupci njihovih izdelkov bodo lahko dobivali nove podatke in popravke hitreje, upravičeni bodo do tehnične podpore in pregledovanja ,,zdravstvenega stanja`` svojega sistema. Podjetja bodo lahko hkrati nadgrajevala tudi skupine strojev, cena pa bo zelo privlačna: za posameznike 10 dolarjev na mesec, za tehnično podporo za podjetja pa od 400 dolarjev na sistem na leto naprej. Do decembra je storitev zastonj.

Kupci standardne različice paketa so sicer upravičeni do dvomesečne spletne podpore, kupci profesionalne različice pa poleg dodatnih programov in tromesečne spletne podpore še do polletne podpore prek nove storitve RHN.

Odprtost?

Če pogledamo vsebino prve plošče, vidimo le tri ogromne datoteke s slikami zagonskega namestitvenega sistema. Kaj je v njih, zvemo le na spletnih straneh podjetja, ali pa med samo namestitvijo. Na drugi plošči je sicer izvorna koda in pakete je mogoče dodajati, kot je opisano v dokumentaciji, a sistem je bistveno bolj ,,zapečen``, kot različica 6.2. Skrb vzbuja tudi pritajeni program za preiskovanje in ,,zdravljenje`` sistema, ki je dvorezen meč.

Z zapiranjem pred javnostjo bo podjetje Red Hat izgubilo priljubljenost, ki jo je nekoč uživalo, kar pa se na borzi tako ali tako ne pozna, če je le trg sistemskih administratorjev Linuxa, ki radi klikajo, znajo pa tudi prilagoditi svoj sistem, že dovolj razvit. Podjetji Dell in VA Linux Research bosta svoje računalnike opremljali z njim med prvimi.

Zagrizeni linuxovci, ki sledijo modi, so si sedmico seveda že omislili za drugi računalnik, ostalim pa svetujemo, da še počakajo, da mine prvi val popravkov - za pomembne strežnike morda celo popravke naslednje različice 7.1.

Roman Maurer <roman.maurer@hermes.si> v reviji Monitor, november 2000
Na spletnih straneh društva Lugos objavljeno z dovoljenjem založnika Infomediji, d. o. o.